5. bienale - 2009

POROČILO SELEKTORJA 5. BIENALA USTANOVE LUTKOVNIH USTVARJALCEV SLOVENIJE

Na poziv k prijavam na 5. bienale Ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije se je prijavilo rekordnih 49 predstav, premierno uprizorjenih med 1. majem 2007 in 30. aprilom 2009. Po nekaj naknadnih odjavah jih je v konkurenci ostalo 39, od tega z dovoljenjem Ustanove 2 predstavi, ki sta bili premierno uprizorjeni pred 1. majem 2007. 35 predstav sem si ogledala v živo, 4 pa na DVD posnetkih.

V času intenzivnega spremljanja slovenske lutkovne ustvarjalnosti sem si zaradi širšega vpogleda v to izjemno široko umetniško področje ogledala tudi več predstav in dogodkov, ki se na poziv k prijavam niso odzvali, predvsem zaradi možnosti primerjalne analize predstav, širše ocene stanja na tem področju in nenazadnje v skrbi za tiste predstave, ki iz različnih razlogov niso bile prijavljene v selekcijo in bi lahko bile po krivici spregledane.

Moja vodila pri izboru festivalskega programa so bila – naj jih zvedem na bistvo – konsistentnost predstav, njihova celovitost, izvirnost in izpovedna moč. Ob tem sem bila vseskozi pozorna do raznovrstnih lutkovnih praks, njihovih različnih estetik, poetik, interpretacijskih načinov, animacijskih tehnik in tehnologij. Ob precejšnji žanrski pestrosti, ki smo ji trenutno priče v slovenskem lutkovnem prostoru in ki sem jo vsaj delno poskušala zajeti v izbor najkvalitetnejših in umetniško najbolj prepričljivih, se je opazno število predstav razveseljivo podalo v raziskave samega lutkovnega medija in celo v iskanje, preizpraševanje in širjenje njegovih meja, tudi prek prijemov, ki izvorno pripadajo drugim umetnostnim panogam: npr. likovni, filmski, glasbeni umetnosti. Nadalje se zdi, da počasi, a zanesljivo narašča tudi število predstav, namenjenih mladini in odraslemu občinstvu, in daraste kvaliteta produkcije, kar je nedvomno spodbudno za nadaljnji razvoj lutkovnega medija nasploh. A k temu je treba takoj dodati, da z vsemi formati predstav, njihovimi produkcijskimi pogoji, cilji in standardi vendarle ne smemo biti zadovoljni in da vodilo visokih uprizoritvenih standardov med našimi lutkovnimi ustvarjalci ni vselej samoumevno. V tem smislu slovenska lutkovna ustvarjalnost ponuja še ogromno rezerve, tudi umetniškega potenciala,ki bi se z nekaj več tveganja, ambicioznosti in poguma zagotovo obrestoval – za to pa bi bilo potrebno iznajti tudi nekaj sistemskih rešitev.

Po ogledu dobršnega dela produkcije zadnjih dveh let sem se glede na nesporno kakovost precejšnjega dela prijavljenih predstav in glede na raznolikost njihovih odlik po posvetu z Ireno Rajh Kunaver in po tehtnem premisleku odločila delno zaobiti priporočena pravila festivala (8 do 10 predstav v tekmovalnem ter 4 do 5 predstav v spremljevalnem programu) in izbrane predstave uvrstila v en sam – tekmovalni program petnajstih uprizoritev, šestnajsti, obnovljeni predstavi Zvezdica Zaspanka pa je ob posvetu s strokovnim odborom ULUS pripadlo posebno mesto ob slavnostnem zaključku festivala.

In kaj vam poleg legendarne Zvezdice Zaspanke še prinaša letošnji bienale? Komorna predstava Letimo! vas bo zvabila na domišljijsko bogat liričen let krhkih ptic iz papirja, ki se razkrijejo kot metafora svobode in življenja. Animacijsko in dramaturško dovršena je Poštarska pravljica, ganljiva zgodba o ljubezni, prepredena z nezgrešljivo češkim sentimentom in toplino. Nos, ki ga je navdihnila Gogoljeva satirična kratka zgodba, izvirno preigrava in obenem presega žanr t. i. gledališča iz kovčka. Čebelica Maja je pravcati lutkovni muzikal s plejado žuželčjih poosebitev dobro zadetih človeških tipov in značajev. Priredba nesmrtne Trnuljčice je narejena z epskim zamahom v klasični marionetni tehniki, Mizica, pogrni se pa je urbana, »punkerska« različica izvirne Grimmove zgodbe. V pravljici O začarani skledi in žlici vas bodo očarali čisto pravi kuhinjski pripomočki in predmeti, Zadnji polet ali Princ kopastih ovčic vas bo z oživljanjem odpadnih avtomobilskih delov elegantno popeljal skozi znano zgodbo A. de Saint-Exuperyja. V predstavi Kralj prisluškuje se glasbena in lutkovna umetnost zlivata v samosvoj žanr, kjer se izvirni inštrumenti in zvočila sestavljajo v lutke in postanejo osrednji nosilci dramske napetosti in zgodbe. Kabaretluknja vas bo skozi mešanico ali kombinacijo najrazličnejših, tudi povsem izvirnih lutkovnih tehnik in instalacij povabil v svet, kjer vladajo zakoni sanj in čistega nadrealizma. Ostržek vas bo očaral s filmskim oz. stripovskim kadriranjem prizorov in s fascinantnimi »dialogi« lutk z izrezi delov človeških teles. Grdi raček je lutkovna predstava brez lutk; tisto, kar je v njej do potankosti zrežirano, pa je gledalčev pogled, ki se nenehno seli z nog na roke in spet nazaj na telesa nastopajočih. V Lainščkovi priredbi Andersenove Snežne kraljice so klasičnim lutkam ob bok postavljeni računalniško animirani junaki. Najmonumentalnejša je inscenacija romana Hiša Marije Pomočnice – likovno dovršena, izčiščena in poetična predstava, ki evocira neizrekljivo. V festivalski program sem po lastni presoji uvrstila tudi neprijavljeni projekt, in sicer lutkovno instalacijo Solze, za katero sem prepričana, da je enako kot ostalih petnajst projektov (in najbrž še kakšen več, pa po logiki prijav in selekcije žal ni mogel biti uvrščen v program letošnjega bienala) s svojo lirično sugestivnostjo in izpovednim nabojem nedvomno zaznamoval slovensko lutkovno prizorišče minulih dveh let.

Preden zaključim, se moram posebej zahvaliti tajnici Ustanove Ireni Rajh Kunaver, s katero sva v času trajanja selekcije intenzivno sodelovali, in ki mi je bila zmeraj na voljo za pomoč in pojasnila, kadarkoli sem jih že potrebovala.

Pred vami je torej nov izbor kakovostnih poudarkov slovenske lutkovne produkcije zadnjih dveh let. Ob vsej različnosti v lutkovnih žanrih, tehnikah, izrazih, estetikah in avtorskih poetikah jih druži bistveno – vse izbrane predstave so narejene z visoko stopnjo odgovornosti in jih odlikuje veliko spoštovanje do lutk in njihovega občinstva.

Amelia Kraigher,
selektorica 5. bienala ULUS