3. bienale - 2005
POROČILO SELEKTORJA 3. BIENALA USTANOVE LUTKOVNIH USTVARJALCEV SLOVENIJE
V skladu z dogovorom sem si do konca maja 2005 ogledal 38 prijavljenih lutkovnih uprizoritev. 16 prijavljenih uprizoritev sem si ogledal sproti (ob premierah oz. na festivalih) ob poklicnem spremljanju prejšnje in letošnje gledališke sezone, vseh 22 preostalih pa v času od 9. aprila do 29. maja 2005 (med njimi dve posneti na video nosilcih), ko mi je pri organizaciji ogledov z gledališči in skupinami imenitno pomagala Irena Rajh Kunaver, za kar se ji iskreno zahvaljujem.
38 lutkovnih uprizoritev, ki jih je navrglo dvoje zadnjih sezon, ponuja gledalcu po pričakovanju zelo različne literarne osnove, lutkovne tehnike, izvedbene poetike in avtorske rokopise. A splošni vtis, ki ga je mogoče izluščiti iz večine predstav, je obetaven in pomirjujoč. Obetaven zaradi tega, ker se je v obeh zadnjih sezonah uveljavilo nekaj novih ustvarjalcev mlajšega in najmlajšega rodu, pred katerimi je še lepa prihodnost, če jim bomo le znali prisluhniti in zaupati možnosti za nadaljnje ustvarjanje. Pomirjujoč pa zato, ker je kljub pričakovanim razlikam v celostni domišljenosti uprizoritvenih konceptov in izvedb mogoče reči, da drastičnih kakovostnih nesporazumov, ki bi poneumljali publiko in škodovali poklicnemu dostojanstvu lutkovnih umetnikov, skorajda ni bilo.
Obe minuli sezoni sta navrgli precej krstnih uprizoritev svežih in v javnosti dobro sprejetih domačih novitet, ki sem jim po temeljitem premisleku dal prednost pri uvrstitvi v tekmovalni del programa. Če na splošno velja, da se gledališče brez domače dramatike ne more celostno uresničiti in tudi v širšem kulturnem okolju prepoznavno artikulirati, potem to po mojem občutku velja za lutkovno gledališče oz. za gledališče, ki je v pretežni meri namenjeno otrokom, toliko bolj. V trenutku odločitve se mi je zazdelo, da bodo lahko prav izbrane krstne uprizoritve slovenskih odrskih novitet, ki so spodbudile tudi zanimive in raznovrstne odrske izvedbe, na najboljši način predstavile trenutne estetske domete slovenske literature za lutkovni oder ter različnih lutkovnih ustvarjalcev (od režiserjev, likovnikov, glasbenikov do igralcev in animatorjev).
Med deseterico tekmovalnih predstav sem dodal tri uprizoritve tujih oz. klasičnih (literarnih in celo neliterarnih) predlog, ki vsaka zase izstopajo tako po neobičajnosti in zahtevnosti predteksta (Labodje jezero, Svetnik Krespel, Pravljica o carju Saltanu), kot tudi po izvirnosti in avtorski prepoznavnosti uprizoritvenega koncepta in očarljivosti njegove izvedbe.
S spremljevalnim programom sem imel več težav, saj med tekmovalnim in spremljevalnim programom v nobenem primeru ni tako ostre in stroge kakovostne razlike, kot jo objektivno pomeni razlika v obravnavi prvega in drugega programa. Prvega namreč ocenjuje strokovna žirija in njegove najboljše ustvarjalce na koncu tudi izdvoji, promovira in nagradi, drugi pa lahko prvega zgolj dopolnjuje in dodatno bogati. Po temeljitem premisleku sem se na koncu odločil za izbor, ki hoče in more biti enakovredno ozadje tekmovalnega programa, a skuša v različnih smereh opozoriti predvsem na izrazne in izvedbene možnosti lutkovnega gledališča danes. Na primer na dragoceno črpanje iz izvirnega in avtentičnega literarnega, etnološkega in lutkarskega izročila (Tinček petelinček), ali ljudskega slovstvenega in glasbenega izročila (Črna kuhna), ali pionirsko uvajanje najnovejših možnosti računalniške grafike, virtualne in interaktivne animacije (Palčica), na oživljanje in preraščanje v čisto novo zgodbo iz vsakdanjega materiala (Papir kamen škarje, Tik tak), ali na uvajanje daljinsko vodenih strojev, ki zaživijo ob lutki in animatorju (Trije pujski).
Čeravno nesporno velja, da so okusi različni in da bi kdo drug izbral vsaj deloma drugačen program, verjamem, da bosta tekmovalni in spremljevalni program 3. bienala, kot sta predlagana, predstavila slovensko lutkarstvo kot ambiciozen, drzen, živahen, pronicljiv, prodoren in čaroben del sodobnega slovenskega gledališča in umetnosti za otroke in odrasle nasploh. Verjamem, da bo nastop na 3. bienalu izbranim lutkovnim gledališčem in skupinam v zadovoljstvo in zadoščenje za opravljeno delo in doseženo stvaritev, in upam, da bo ogled izbranih predstav ponudil veliko novih spoznanj, doživetij in radostnih občutkov tudi festivalskemu občinstvu. Sam sem doživel mnogo lepih in radostnih doživetij in občutkov že v procesu izbire, za kar se iskreno zahvaljujem vsem sodelujočim gledališčem, skupinam in posameznim umetnikom. Zahvaljujem pa se tudi pristojnim organom ULUS in 3. bienala za zaupanje in razumevanje.
Ljubljana, 9. junija 2005
Slavko Pezdir, selektor 3. bienala ULUS